Denarna politika ECB še naprej temelji na nizkih obrestnih merah, kar pa se bo zagotovo spremenilo z vse večjimi inflacijskimi pritiski, ki smo jim priča v zadnjih mesecih. Kljub nizkim obrestnim meram, vloge komitentov bank v Sloveniji še vedno naraščajo tako z pri gospodinjstvih, kot tudi pri podjetjih. Po podatkih Banke Slovenije so imela gospodinjstva konec maja 2021 za 23,0 mrd EUR vlog in so se samo v letu 2021 povečale za 0,6 mrd EUR, podjetja pa so imela konec maja 2021 za 8,5 mrd EUR vlog in tudi tu so se sredstva v letu 2021 povečala in sicer za skoraj 0,5 mrd EUR. Tovrstno povečanje sredstev je mogoče pripisati elementu previdnosti in varnosti, ki je močno ukoreninjena pri Slovencih, ki so pri potrošnji in naložbah zelo previdni.
Tudi struktura prihrankov v bankah se je v zadnjem času spremenila, saj je vedno manj vezanih vlog, kopičijo pa se razpoložljiva stanja na transakcijskih računih. Varčevalci čakajo na primeren trenutek za druge oblike naložb ali pa enostavno ne vedo kam s prihranki. Dodatno negotovost prinašajo že omenjeni inflacijski pritiski, ki so posledica dviga cen predvsem surovin in materialov ter gospodarskega okrevanja, ki bodo vplivali na negativne realne donose tovrstnih naložb. V Sloveniji je bila v maju 2021 mesečna stopnja rasti cen 0,9%, na letni stopnji pa je znašala inflacija 2,1%. Inflacija realno znižuje vrednost denarja in posledično so tudi realni donosi nižji in v primeru bančne vloge je donos v opazovanem obdobju realno negativen. Poglejmo še na trg naložbenih nepremičnin, kjer stanovanja za oddajo v povprečju dosegajo letni donos med 3-5%. Znano je, da so v obdobju višje inflacije primerne naložbe v surovine, predvsem zlato, ki pa je v zadnjem času tudi zaradi lažje dostopnosti postala špekulativna naložba s precejšnjimi nihanji. Realne naložbe, kamor spadajo nepremičnine, so prav tako ena izmed možnosti zaščite pred inflacijo, vendar je potrebno izpostaviti vidik likvidnosti, saj so naložbe v nepremičnine na kratek rok slabo likvidne. V odvisnosti od razmer na nepremičninskem trgu in finančnega stanja investitorja, se kaj kmalu lahko zgodi prodaja z izgubo, pojavijo se lahko težave z najemniki in nekajmesečno ne-oddajanje nepremičnine, prav tako ni razpršitve naložbe in je odvisnost od naložbe precejšnja. V času povečane inflacije rastejo cene tako nepremičnin, kot tudi najemnin, vendar je vprašanje do katere mere bo dvig tovrstnih cen slovenski nepremičninski trg še prenesel in ali v tem trenutku nismo že na zgornji meji.
Vsekakor je smotrno vlagati tudi v alternativne oblike naložb, kamor uvrščamo nepremičninske in infrastrukturne sklade, odkupe terjatev in druge naložbe. Manj znane so naložbe oz. skladi, ki v svoji naložbeni politiki izvajajo odkupe terjatev. Potrebno je ločiti med terjatvami do podjetij in tistimi do fizičnih oseb, saj so prve z vidika morebitnega poslabšanja likvidnostnega stanja podjetij precej bolj tvegane od terjatev do fizičnih oseb, ki so v nižjih zneskih in fizične osebe jamčijo z vsem svojim premoženjem. Poleg tega so tovrstne terjatve večinoma zavarovane tudi pri zavarovalnicah, s čimer se tveganje dodatno minimalizira. Družba Superos d.o.o. upravlja alternativni investicijski sklad Superos stability fund, ki po svoji naložbeni politiki nalaga premoženje dobro poučenih vlagateljev izključno v terjatve do fizičnih oseb, ki so hkrati slovenski državljani. Naložba v ta sklad je razpršena in posledično manj tvegana, hkrati pa dosega bistveno višji letni donos.
