Dobre naložbene odločitve so odvisne od finančne pismenosti

Poznamo vrsto definicij finančne pismenosti, v članku se bom osredotočil na definicijo mednarodne Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD). Finančno pismenost OECD opisuje kot kombinacijo razumevanja finančnih storitev in konceptov, zmožnost in samozaupanje pri razumevanju finančnih tveganj, finančnih priložnosti in pri odločanju na finančnem področju ter dejavnosti za izboljšanje finančnega stanja posameznika.

V mednarodnem okolju ni veliko raziskav, ki bi hkrati med seboj primerjale posamezne države z vidika stopnje finančne pismenosti, še manj je tovrstnih raziskav v Sloveniji. Osnova nam je tako mednarodna raziskava OECD iz leta 2020 o finančni pismenosti odraslih, del katere se uporablja tudi pri mednarodni raziskavi PISA, ki jo v Sloveniji izvaja Pedagoški inštitut in vključuje mlade.

Omenjena raziskava OECD je zajemala tri področja finančne pismenosti, znanje, vedenje in odnos do financ, ter med seboj primerjala rezultate skupaj 26 držav Azije, Južne Amerike in Evrope, med njimi tudi Slovenije. Od skupaj možnih 21 točk je bil rezultat vseh držav v povprečju 12,7 točke, kar kaže na razmeroma šibko finančno pismenost. Slovenija je bila precej nad povprečjem držav pri vseh treh segmentih, dosegli smo višji rezultat celo od Avstrije in Italije ter Madžarske in Hrvaške.

Iz omenjene raziskave lahko ocenimo, da je finančna pismenost v Sloveniji zadovoljiva. Ne gre pa spregledati, da se vprašanja v raziskavah nanašajo na razmeroma enostavne finančne produkte. Slovenci kažemo visoko stopnjo zavedanja o finančni varnosti in imamo tudi jasne dolgoročne finančne cilje.

Z vidika plemenitenja prihrankov in možnosti vlaganja v različne finančne naložbe pa smo Slovenci precej togi, konservativni in nevešči, še posebej v luči stanja prihrankov gospodinjstev v bankah, kjer je nakopičenih več kot 22 mrd. EUR.

Tradicionalno namreč najbolj zaupamo bankam, ki pa so v svoji ponudbi omejene zgolj na depozite in vzajemne sklade, redke med njimi izvajajo storitve t. i. wealth managementa (upravljanje premoženja). Tako finančno varnost, stabilnost in doseganje dolgoročnih finančnih ciljev razumemo predvsem skozi varčevanje.

Na podlagi raziskave Evropske centralne banke lahko ugotovimo, da so najpomembnejši razlogi varčevanja gospodinjstev zagotavljanje sredstev za nepričakovane izdatke, zagotavljanje primernega dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja, izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom. V Sloveniji je bila v letu 2019 stopnja bruto varčevanja 13,3-odstotna, najvišja pa že tradicionalno na Švedskem (18,5-odstotna) in v Nemčiji (18,4-odstotna).

V Sloveniji se po podatkih Statističnega urada neto finančno premoženje, kot razlika med sredstvi in obveznostmi, med gospodinjstvi že osemnajst let povečuje in je ob koncu leta 2019 znašalo 43,4 mrd. EUR ter se glede na leto 2018 povečalo za 10,9 odstotka. Finančna sredstva gospodinjstev, kamor prištevamo gotovino in vloge, delnice in druge finančne instrumente, v zadnjih osmih letih naraščajo v večjem obsegu od finančnih obveznosti, predvsem posojil. V letu 2019 so se glede na leto 2018 povečala za 9,1 odstotne točke in tako znašala 58,2 mrd. EUR, na drugi strani pa so se obveznosti povečale le za 4,4 odstotne točke in znašale 14,8 mrd. EUR.

V strukturi finančnih sredstev dosegajo najvišji delež kljub izredno nizkim depozitnim obrestnim meram še vedno vloge na bankah (zlasti prenosljive) in gotovina (47,7 odstotka), tem sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 odstotka), zavarovanja (zlasti življenjska) in pokojninske sheme (13,7 odstotka), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,8 odstotka) in posojila (2,2 odstotka). To kaže na dejstvo, da gospodinjstva ostajajo pri svojih naložbenih odločitvah konservativna in nenaklonjena tveganju, saj v nasprotju z gotovino in vlogami ostaja odstotek bolj tveganih naložb razmeroma nizek.

Za primerjavo velja poudariti, da imajo gospodinjstva v Evropski uniji v povprečju večji delež sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (38 odstotkov), ki veljajo za stabilne, in bistveno manjši delež v gotovini in vlogah (30,4 odstotka) kot gospodinjstva v Sloveniji.

Ključna dejavnika pri tovrstnem vedenju slovenskih varčevalcev sta predvsem zelo slabo razvit kapitalski trg in pomanjkanje alternativnih stabilnih naložb.

Članek v Delu, 19.2.2021

Kapitalski trg za gospodinjstva je med drugim možnost naložb v vrednostne papirje, za gospodarske subjekte pa pridobivanje kapitala z izdajo delnic oziroma obveznic. Slovenski kapitalski trg se je razvil kot posledica privatizacije v devetdesetih letih s procesom lastninskega preoblikovanja z izdajo lastninskih certifikatov in razdelitvijo družbenega kapitala. Na prelomu stoletja so se začeli razvijati tudi vzajemni skladi, katerih naložbe so bili pretežno domači vrednostni papirji. Ob koncu leta 1998 je premoženje v skladih znašalo slabih 19 mio. EUR. Zaradi raznih malverzacij so kasneje negativne posledice čutili tudi vzajemni skladi, ki so začeli po višini sredstev stagnirati. Poleg sprememb, ki so jih upravljavci vzajemnih skladov doživeli s spremembo zakonodaje, so večji dotok kapitala zavirali tudi takratni dogodki na finančnem področju (afere, odvzemi borznih licenc, likvidacije skladov) in posledično gospodinjstva niso bila pripravljena vlagati presežkov denarja v oblike, pri katerih donos do zapadlosti ni znan. Izgube, ki so jih doživeli vlagatelji pred in med gospodarsko in finančno krizo, bodisi zaradi kapitalskih izgub bodisi zaradi izbrisa delnic oziroma obveznic, so pošteno omajale zaupanje v slovenski trg kapitala, zaradi česar so vlagatelji veliko bolj previdni in konservativni. Do danes se je dobro razvilo dodatno pokojninsko varčevanje, ki je vedno bolj pomembno. Premoženje v vzajemnih pokojninskih skladih znaša več kot 2 mrd. EUR in v alternativnih investicijskih skladih več kot 130 mio. EUR. Glavnina teh sredstev je seveda zaradi omejenih možnosti v Sloveniji naložena na tuje kapitalske trge.

Slovenci zelo slabo poznamo alternativne naložbe, to so vse tiste, ki vsebinsko niso klasični finančni instrumenti (delnice, obveznice ali instrumenti denarnega trga). V skupino alternativnih naložb uvrščamo sklade zasebnega kapitala in dolga ter mezzanine sklade, nepremičninske sklade (npr. REIT), infrastrukturne sklade, surovine in surovinske sklade, odkup terjatev in druge naložbe. Slovenci smo precej nagnjeni k naložbam v nepremičnine, vendar zgolj v fizični obliki. Zakaj ne bi namesto tega vlagali v sklade, ki odkupujejo terjatve iz naslova potrošnišniškega financiranja in zaradi velike razpršitve veljajo za stabilne ter so po strukturi terjatev (gospodinjstva) konservativni. To pomeni, da so taki skladi zanimiva alternativa bolj znanim naložbam.

Če bo kapitalski trg tudi v prihodnje stagniral, bo potrebnega precej napora vseh deležnikov za njegovo revitalizacijo, zametki česar so v zadnjem času vidni v obliki večje ponudbe alternativnih naložb. Vse več Slovencev se sicer zaveda pomena finančne pismenosti, vendar svojega premoženja še vedno ne zaupajo finančnim strokovnjakom. Upravljanje premoženja (wealth management) je finančna storitev, pri kateri posameznik v celoti prepusti upravljanje svojih sredstev finančnim strokovnjakom. Zagotovo je to danes in v prihodnje izjemna priložnost, ki jo v Sloveniji ponujamo le redki, več o tem pa kdaj drugič.

Matevž Raztočnik

Matevž Raztočnik

Generalni direktor Superos d. o. o., upravljanje alternativnih investicijskih skladov

Delite

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on email
Email

Najbolj brano

Oznake

Anything in here will be replaced on browsers that support the canvas element